Računovodstvo Celje

  • Aškerčeva 15, Celje
  • 8 - 16 Pon - Pet
  • Kako ravnati, če je vloga za izdajo A1 zavrnjena zaradi...

Četrtek 10 januar 2019: Plačilo akontacije dohodnine 

Torek 15 januar 2019: obračun prispevkov za SP in družbenike

Nedelja 20 januar 2019: Poročanje Banki Slovenije BST, KRD, DVP, SN-T

Ponedeljek 21 januar 2019: Poročanje obrazca RP-O za DDV, obračun DDV EU in obračun DDV za elektronske storitve

Četrtek 24 januar 2019: Obvezni pobot AJPES

Potrebujete učinkovit računovodski servis

 Brez skritih stroškov

 Ugoden mesečni pavšal

 Sprotno mesečno spremljanje poslovanja

Potrebujete učinkovit računovodski servis

 Brez skritih stroškov

 Ugoden mesečni pavšal

 Sprotno mesečno spremljanje poslovanja

Vlada je sprejela odgovor na prošnjo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za stališče glede ustavne spornosti določb Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leti 2016 in 2017 glede prisilnega upokojevanja javnih uslužbencev, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

Vlada RS je na svoji 172. redni seji, 14. 3. 2018, sprejela odgovor na prošnjo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za stališče glede ustavne spornosti določb Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leti 2016 in 2017 glede prisilnega upokojevanja javnih uslužbencev, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, in ga posreduje Varuhu človekovih pravic Republike Slovenije.

Varuh človekovih pravic RS navaja, da je prejel pobudo, s katero pobudnik (karierni policist) izpostavlja spornost določb Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju (ZUPPJS16) in Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (ZUPPJS17), ki se nanašajo na upokojevanje javnih uslužbencev.

Vlada Republike Slovenije meni, da ureditev glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi ni diskriminatorna in uvodoma opozarja na v javnosti sicer razširjeno, vendar popolnoma neustrezno terminologijo “prisilnega upokojevanja”, ki nima podlage v zakonih in členih v teh zakonih, s katerimi je oziroma je bilo urejeno prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, kot so to določali ZUJF, ZUPPJS16 in ZUPPJS17.

Javni uslužbenec se je namreč po prenehanju pogodbe o zaposlitvi na podlagi sklepa sam odločal o nadaljnjem ravnanju. Tako je lahko ostal na trgu dela, lahko se je samozaposlil, lahko pa se je tudi upokojil, vendar pa je to bila le ena od možnosti. Vlada pojasnjuje, da je ureditev glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi presojalo tudi ustavno sodišče, ki je glede tega navedlo, da ne gre za obvezno upokojevanje, saj prizadetim osebam ne onemogoča, da bi se ponovno zaposlile oziroma da bi drugje nadaljevale poklicno dejavnost, prav tako pa je omogočeno nadaljevanje dela tudi osebi, ki bi se upokojila (delo upokojencev).

V zvezi s posredovano pobudo Varuha v konkretnem primeru, Vlada ugotavlja, da je iz dopisa Varuha razvidno, da gre za javnega uslužbenca, ki je bil karierni policist. Iz posredovanih podatkov v dopisu izhaja, da je javni uslužbenec ne le izpolnil pogoj za prenehanje delovnega razmerja, pač pa ga je tudi podaljšal s sklenitvijo dogovora o nadaljevanju dela, istočasno pa so na podlagi Zakona o organiziranosti in delu v policiji policisti zaradi opravljanja nalog, ki so povezane z večjo nevarnostjo za varnost, zdravje ali življenje ali ki jih zaradi posebnih obremenitev ni mogoče opravljati po določeni starosti, obvezno dodatno pokojninsko zavarovani v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V ta namen delodajalec plačuje prispevek za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, in sicer v prehodnem obdobju v višini 8 %, kar policistom po izpolnitvi pogojev omogoča poklicno pokojnino.

Vir: MJU

Pokličite